Matjaž Holc

Še pa še pa še pa še paše paše.... Več, več in več. Vsi bi več "Jaz rabim več" Česa bi več? Več mišic. Več znanja. Več denarja. Več botoksa. Več sledilcev. Več posode. Več avtov. Več(jo) hišo. Več oboževalcev. Več ljubezni. Več pozornosti. Več zmag. Več pohval. Več vrednosti. Več vsega. Lahko bi zaključil z: "Dragi prijatelj, ko si se rodil si bil že vse in dovolj. Ničesar ne rabiš. Kaj šele več tega.", pa ne bom, ker bi rad pojasnil par vzrokov in neumnosti, ki jih počnemo. Da človek čuti potrebo po nečem pomeni, da tega nima, da mu tega primanjkuje. Potreba je posledica pomanjkanja. Zelo pomembno je poznati razliko med "potrebovati" in "želeti". Jeba v današnjih časih, ko nam okolica govori, da smo premalo in da če želimo ta manjko nadoknaditi moramo kupiti njihove izdelke je, da smo želje zamenjali za potrebe. Danes verjamemo, da je avto potreba. Da je lcd tv potreba. Da je pametni telefon potreba. Da je omara polna oblači...

Spomnim se ko sem bral članke, knjige in poslušal razne motivatorje in predavatelje.  Veliko njih je reklo: "Najdite svoje poslanstvo, sledite mu in pomagajte svetu."  "Wauuu. Točno to sem rabo, samo poslanstvo še najdem in bom srečen" Vse lepo in prav, dokler nisem ugotovil, da ga iščem že celo življenje, pa poslanstva še kr nisem našel. "kaj pa zdaj? To pomeni, da sem brez veze na tem svetu? Zakaj še sploh živim?" . . . Že kot otrok sem se spraševal, kaj je namen tega življenja, kdo sem, kaj sem, zakaj ravno jaz? Zanimalo me je, kaj bi se zgodilo, če bi bil en od mojih staršev drug človek, bi še vedno jaz nastal? Kaj bi se zgodilo, če bi se rodil komu drugemu? Zakaj ravno tem staršem? . Življenje me pripeljalo skozi izkušnje tako daleč, da sem se zlomil in verjel, da sem ostal sam in brez vsega (v knjigi "odloči se zase" sem se o tem bolj razpisal). Zanimalo me je zakaj ravno jaz. Kaj delam narobe? Prepričan sem bil, da se je cel sve...

Ljudje večino časa živimo prepričanja. Mimo njih živimo kadar spimo, medititramo ali smo v trenutku. Ko se je treba odločat največkrat to naredijo naši okvirji v glavi. To so prepričanja. Tudi strah je prepričanje. Vsake tolko me spreleti misel: "Matjaž, kaj boš? Kaj boš z življnejem? Kdaj si boš začel postavljati družino? Kdaj si boš zgradil hišo. Kdaj se boš ustalil?...Dovolj imam tega življenja v oblakih in upanja na boljše! Kje je tisto kar sanjariš? Kje? Pokaži mi!..." To me vsake tolko zadane in me prizemlji... Hvala Matjaž izpred 2eh let, da si se odločil za duhovno rast... Ko zaznam te misli, imam na zalogi proti argumente, oz. argumente ki so mi bolj všeč... "Vse je dobro. Vse je kot mora biti. Pomembno je zdaj in ne kar mi misli pravijo. To nisem jaz. Jaz sem ljubezen, mir, sreča in svoboda. Te misli niso moje...." Nato sledi: "Drage misli, hvala za opozorilo. Vem da me hočete ubraniti pred "propadom". Vendar je za mene poskrb...

V zadnjem letu, me večino juter "izstreli" iz postle. Zbudim se, vstanem in začnem nekaj delat. Nekaj kar me takrat najbolj pritegne. Velikokrat grem na trening, včasih začnem pospravljat stanovanje, včasih pa le pogledam kak video ali poslušam glasbo ob zajtrku. Verjamem, da so jutra zelo pomembna, zato delam nekaj, kar me takrat najbolj pritegne. To sem počel tudi ko sem hodil v službo. Zbudil sem se eno uro prej kot običajno in poskrbel za svoje jutro. Obožujem jutra in sem jim hvaležn, da obstajajo :) Danes zjutraj sem pred kolesarskim vzponom na Pohorje pogledal video Ane Bučevič. Govori o poslu, poslušam in poslušam, naenkrat pa reče: "Če vztrajate pri svoji vibraciji in nič ne naredite v tej smeri, bo vesolje poskrbelo za vas." Takrat mi je zaigral srček in oblila me je hvaležnost do Vesolja. Do življenja. Do mojega Višjega Jaza, ki mi "čuva leđa". Ne moram vam opisat, kaj čutim v tem trenutku, vednar se smejim, jočem in tresem hkrati. Prepla...

Spet novica o napadu. In še eno opozorilo več o tem, kar ponavljam skozi vse svoje objave na facebooku, na youtubu in tukaj na blogspotu.  Svet rabi več ljubezni. Kako lahko trdim, da svet rabi ljubezen, če pa je na njem polno sovraštva? haha, samega sebe sem ujel v zanko. Odgovor se skriva v vprašanju. Svet je poln sovraštva, ki je nasprotje ljubezni ( kaj je ljubezen ). Nasprotja na tem svetu sama sebe izničijo (če je snov bazična, ji dodamo njeno nasprotje kislo snov in dobimo nevtralno snov). Prijatelji. Znova bi vam rad, tokrat na spet malo drugačen način povedal... Bistvo tega posta je resnica in laž. To se dogaja na ravni slehernega posameznika . Vojne, lakota in bolezni so le posledica. Posameznik je zelo pomemben, ker populacija, brez posameznikov ne bi obstajala. Posameznik tvori in definira celoto. Trenutno, oz. zadnjih 5000 let, od faraonov, cesarjev in kraljev naprej, živimo sistem, kjer večina določa posameznika. Večina je kolektivna zavest, ...

Veliko je govora o uspehu.. Kaj je uspeh?? Uspeh je obilje. "To pomeni, da bom moral delat po 12 ur na dan da uspem?" "Ja, tud 12 ur na dan, če se boš tak odločil" :) Uspeh je notranji proces premagovanja strahov, ki se nazven vidi kot obilje (to so finance, zdravje, znanje, samozavest, super odnosi, ipd.) :) Kaj misliš? Bi se strinjal? Kaj naj še sploh dodam? To je v bistvu vse kar je treba vedet o uspehu. Če si želiš obilja, v obliki zdravja, znanja, odnosov ali financ, premagaj svoje strahove in živel boš obilje. Po domače, manj imaš strahov, več si upaš, več si dovoliš, več si privoščiš. Obilje pa že samo po sebi pomeni več :) Obilje je nasprotje strahu, ki je nič. Obilje je stanje. Obilje = Ljubezen = Mir = Svoboda = Sreča. To je vse eno in isto. To je stanje, to je občutek. Ves material, izgled in ugled, so le posledica notranjega stanja. Manj strahu od znotraj, več vsega od zunaj (ugled, imetje, lepota...) Vsi smo že vsaj enkrat živ...