Jeza??
"Jebemti vse po spisku!! Kako mi lahko narediš kaj takega?? Jezen sem! Razočaran sem! Zaupal sem ti, pa si me izdala! Slab človek si in nočem te več videt v mojem življenju!!! Nikoli!!"
"Pa še to!! Srečo maš, da te ne zlomim ko desko!!"
Res mi je čudno pisat te besede, ker sem bil v svojih 26ih letih dovolj jezen. Dovolj mam :)
Kaj je jeza? Kako nastane? Kje je izvor?...in kako se znebit tega? :D
Jeza je reakcija! Je reakcija prizadetega ega. Ego ima svojo zgodbo in vse kar ni enako tej zgodbi ga zmoti in obsoja. Obsoja na način, da zroji na drugega. Da krivdo pripiše drugemu. Ego je rad viden, ljubljen, občudovan in v središču pozornosti. Nikakor pa ne sprejme majn kot to. Takoj, ko mu kdo "stopi na rep", skoči v zrak in začne s prstom kazat na drugega. "Pa kako je mogoče, da drugi mislijo drugače kot jaz???" "če ni z nami, je proti nam" <-- ta je tipična egoistična. Ne samo, da za ego velja "Jaz in noben drug", še več. On se ravna "Če nisem vsak dan boljši, bom kritiziral še samega sebe".
Jp ego je res zanimiv. Žrtev življenja. Žrtev v prvi vrsti samega sebe. Samega sebe se tako boji, da je sposoben kritizirati samega sebe.
Jeza torej nastane takoj, ko se dejanje drugega (ali celo sebe) ne skalda z zgodbo, ki ji ego vrjame (to, katero si sam govoriš. Moram bit takšen, takšno plačo, takšno punco, tak avto bla bla bla). Za začetek si priznaj, da nikoli ne boš popoln v očeh ega. Verjemi pa, da si popoln v očeh Boga/Vesolja/Življenja.
Izvor vseh "negativnih" čustvenih stanj je v zgodbici katero si govoriš in ji verjameš. Ta zgodbica nastane na podlagi prepričanj, ki so v 99% kolektivna, torej niso tvoja...
p.s. Na druge ljudi se jezimo, ker je fokus na njihovih dejanjih in ne na našem dojemanju teh dejanj. Na drugega je dosti lažje kazat s prstom kot nase. Predlagam, da vaskič ko se razjeziš, vprašaš samega sebe: "Kaj me je razjezlo? Čemu verjamem, da me ta zadeva jezi? Kdo mi je to rekel, da je prav in narobe?"
Veliko več o delovanju človeka v knjigi "Odloči se zase" (Ko bo zunaj, boste zvedeli)
"Pa še to!! Srečo maš, da te ne zlomim ko desko!!"
Res mi je čudno pisat te besede, ker sem bil v svojih 26ih letih dovolj jezen. Dovolj mam :)
Kaj je jeza? Kako nastane? Kje je izvor?...in kako se znebit tega? :D
Jeza je reakcija! Je reakcija prizadetega ega. Ego ima svojo zgodbo in vse kar ni enako tej zgodbi ga zmoti in obsoja. Obsoja na način, da zroji na drugega. Da krivdo pripiše drugemu. Ego je rad viden, ljubljen, občudovan in v središču pozornosti. Nikakor pa ne sprejme majn kot to. Takoj, ko mu kdo "stopi na rep", skoči v zrak in začne s prstom kazat na drugega. "Pa kako je mogoče, da drugi mislijo drugače kot jaz???" "če ni z nami, je proti nam" <-- ta je tipična egoistična. Ne samo, da za ego velja "Jaz in noben drug", še več. On se ravna "Če nisem vsak dan boljši, bom kritiziral še samega sebe".
Jp ego je res zanimiv. Žrtev življenja. Žrtev v prvi vrsti samega sebe. Samega sebe se tako boji, da je sposoben kritizirati samega sebe.
Jeza torej nastane takoj, ko se dejanje drugega (ali celo sebe) ne skalda z zgodbo, ki ji ego vrjame (to, katero si sam govoriš. Moram bit takšen, takšno plačo, takšno punco, tak avto bla bla bla). Za začetek si priznaj, da nikoli ne boš popoln v očeh ega. Verjemi pa, da si popoln v očeh Boga/Vesolja/Življenja.
Izvor vseh "negativnih" čustvenih stanj je v zgodbici katero si govoriš in ji verjameš. Ta zgodbica nastane na podlagi prepričanj, ki so v 99% kolektivna, torej niso tvoja...
p.s. Na druge ljudi se jezimo, ker je fokus na njihovih dejanjih in ne na našem dojemanju teh dejanj. Na drugega je dosti lažje kazat s prstom kot nase. Predlagam, da vaskič ko se razjeziš, vprašaš samega sebe: "Kaj me je razjezlo? Čemu verjamem, da me ta zadeva jezi? Kdo mi je to rekel, da je prav in narobe?"
Veliko več o delovanju človeka v knjigi "Odloči se zase" (Ko bo zunaj, boste zvedeli)

Komentarji
Objavite komentar