Obsojanje

Ko sem svoje življenje živel na avtopilotu, življenje, ki se ga niti zavedal nisem, sem veliko obsojal. Lepil sem nalepke. To pomeni, da sem si ustvaril mnenje o človeku, ki ga nisem poznal na podlagi videza, ali še huje, na podlagi tega kar sem slišal o njem. To sem delal konstantno. Najhuje pri vsem tem je, da sem to delal tudi sebi. Sebe sem opredelil in si nadal nalepko, da sem moja izobrazba (maturant). Da sem moj poklic (skladiščnik). Da sem moj rosjtni kraj (Mariborčan), ipd.

Razmišljam in ugotovil sem, zakaj je temu tako. Če primerjamo tehnologijo in človeka vidimo, da je tehnologija na neprimerljivo višji stopnji kot človekov um. Tehnologija se je razvila, da vse leti po zraku, um pa je še vedno v večini 'naštelan' na jamske čase, kjer smo ljudje bili tudi hrana. Um vedno išče zaščito, za svoj obstoj in to je vzrok za dajanje nalepk ljudem, objektom in situacijam. Um vedno razmišlja v pomankanju, v vlogi žrtve, da se ubrani pred plenilci. Kot sem na facebooku napisal, smo odkar je "denar sveta vladar" pripisali pomen plenilca denarju. Odnos ki ga imamo v večini do denarja temelji na strahu. "Denar rabim za preživetje". "Če hočem karkoli, rabim denar". "Denar je svoboda".

V bistvu se da tudi brez, vendar to ni poanta tega zapisa.

Hočem povedat, da si otežujemo življenje, ker se v naprej omejimo na nalepko, ki jo v naprej nadanemo.
Primer :) Slišali smo o nekem človeku, da je slab, da ljudi napelje in jim pobere vse kar imajo. Mi imamo dogovorjen sestanek s tem človekom. Ker smo slišali zgodbo o njem, do njega pristopimo drugače, kot bi, če tega ne bi vedeli. Kaj če se je ravno to noč spremenil? Kaj če nam ne bi vsega pobral? Mi niti njemu niti sebi ne damo priložnosti za drugačen rezultat, on pa dobi še samo eno potrditev za svoje prepričanje.

Kako misliš, da lahko spremeniš človeka, ki deluje v vlogi žrtve? Tako da mu pokažeš drugo pot in nikakor drugače. Če je ta gospod "hudoben", mu pokaži, da je dober (to lahko narediš, če si ti dober) in opazuj kako se bo vedel. Popolnoma drugače.

Vsak deluje, kolikor v trenutku zna.

Jaz se spomnim, ko je meni punca govorila: "Najprej moraš ljubit sebe, da lahko druge." Nisem razumel. Ko mi je to pokazala s svojim primerom (Ljubila je sebe), sem komaj videl še drugo perspektivo.

Zato smo ljudje na svetu, da si kažemo še "drugo perspektivo" in da se lahko vsak spozna kdo v resnici je.

"Mount Everest ne bi bil nikoli osvojen, če nekdo ne bi pokazal, da je to mogoče..."

Lep dan :) 
 

Komentarji

  1. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Jaz sem imel sreco, da nisem mel stika z drugimi ljudmi. Vecino casa samo s sabo. Tako da je bil moj fokus na meni. Veliko lazje mi je bilo, kot ce bi moral poslusat se druga mnenja, ki bi mi v tistem casu rusla moja nova znanja.. saj so mi, vendar sem se umaknil od ljudi kolikor je bilo mogoce. Delal sem kot skladiscnik.

      Dost je ze, ce se zjutraj zbudis 1 uro prej in takrat delas na sebi :)

      Izbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Kako je meni Vesolje pomagalo

Kaj je smisel, vzrok in namen vsega?

Kaj je moje poslanstvo?