Prav ali Narobe?
Sem ravnal prav ali ne?
Je to prijazno ali ne?
Sem pošten al nisem?
Bom ali ne bom?
Biti ali ne biti?
Da ali ne?
Kdo določa ta pravila?? Si to ti, al so te to naučili?
Velikokrat v življenju naletimo na razpotje, kjer sta možni dve poti (levo ali desno). To se zgodi točno takrat, ko smo "preveč prizemljeni" <-- to pomeni, da verjamemo svojim prepričanjem, ki so v 98% kolektivna (to je prav, tak je prav, tak ni, to ni dobro, to je..itd.). Ko se človek indetificira samo z umom, verjame temu kar je naučen. Naučeno znanje je cona udobja. Sam veš, da kadarkoli si naredil nekaj mimo pravil, si si to zapomnil za vse čase, pa ni pomembno kako se je končalo. Zelo dober primer je vožnja z avtomobilom ali kolesom. Voziš ga z lahkoto, lahko bi rekel podzavestno. No pa pojdiva v Anglijo. Tam stopiš iz svoje cone udobja. Takrat je vse čudno. Vse drugače. In to si zapomniš za vse življenje. Predlagam ti, da kot da se ukvarjaš z "prav ali narobe" naredi točno to kar čutiš, pa četudi proti tvojim pravilom. Brez sodb. Ni pomembno če je prav ali ne. Naredi in živi svoje življenje. (Svoje življenje so svoji občutki)
Vsa zgoraj našteta vprašanja so dileme uma, ki hoče vedet v naprej, kako naj reagira, da obstane. Da preživi. Dragi prijatelj. Ne verjet dilemam. Če imaš občutek, da ja, pol ja. Če imaš občutek, da ne, pol ne. Se pa vprašaj zakaj ja in ne. Fajn je vedet, čemu verjameš, da se ti je pojavil tak občutek. Ko veš kaj ja in ne, se pa odloči, česa boš delal več. Tud če izbereš trplenje ni narobe. :)
Ali stvari, ki so ti všeč, ali stvari, ki ti niso. Oboje so koristne, če iz njih potegneš lekcijo. Ni prav in narobe.
Rad te imam :) Uživaj življenje, ne se obremenjevat kaj je kaj..
Je to prijazno ali ne?
Sem pošten al nisem?
Bom ali ne bom?
Biti ali ne biti?
Da ali ne?
Kdo določa ta pravila?? Si to ti, al so te to naučili?
Velikokrat v življenju naletimo na razpotje, kjer sta možni dve poti (levo ali desno). To se zgodi točno takrat, ko smo "preveč prizemljeni" <-- to pomeni, da verjamemo svojim prepričanjem, ki so v 98% kolektivna (to je prav, tak je prav, tak ni, to ni dobro, to je..itd.). Ko se človek indetificira samo z umom, verjame temu kar je naučen. Naučeno znanje je cona udobja. Sam veš, da kadarkoli si naredil nekaj mimo pravil, si si to zapomnil za vse čase, pa ni pomembno kako se je končalo. Zelo dober primer je vožnja z avtomobilom ali kolesom. Voziš ga z lahkoto, lahko bi rekel podzavestno. No pa pojdiva v Anglijo. Tam stopiš iz svoje cone udobja. Takrat je vse čudno. Vse drugače. In to si zapomniš za vse življenje. Predlagam ti, da kot da se ukvarjaš z "prav ali narobe" naredi točno to kar čutiš, pa četudi proti tvojim pravilom. Brez sodb. Ni pomembno če je prav ali ne. Naredi in živi svoje življenje. (Svoje življenje so svoji občutki)
Vsa zgoraj našteta vprašanja so dileme uma, ki hoče vedet v naprej, kako naj reagira, da obstane. Da preživi. Dragi prijatelj. Ne verjet dilemam. Če imaš občutek, da ja, pol ja. Če imaš občutek, da ne, pol ne. Se pa vprašaj zakaj ja in ne. Fajn je vedet, čemu verjameš, da se ti je pojavil tak občutek. Ko veš kaj ja in ne, se pa odloči, česa boš delal več. Tud če izbereš trplenje ni narobe. :)
Ali stvari, ki so ti všeč, ali stvari, ki ti niso. Oboje so koristne, če iz njih potegneš lekcijo. Ni prav in narobe.
Rad te imam :) Uživaj življenje, ne se obremenjevat kaj je kaj..

Komentarji
Objavite komentar