Na kurac mi gre!

"Ti mi greš na kurac! Skoz mi težiš, skozi mi govoriš kaj morem nardit, da nisem dovolj dober, da sem slab in da iz mene ne bo nič"
"Na kurac mi grejo kadilci!"
"Na kurac mi gre herbalife in vse ostale diete!"
"Na kurac mi gre država, sistem in človeštvo na sploh..."




Takšne in podobne stavke slišimo velikokrat. Priznajmo si, tudi izrečemo jih ne malo kdaj. Tokrat ti bom predstavil obe plati. Kaj kdo dela in zakaj. Zakaj ljudje ne prenesemo, da nam nekdo nekaj govori?

"Zakaj konstantno slišim ene in iste stvari. Kdorkoli mi pride nasporti mi teži o isti stvari. Pustite me na miru! Kaj mi je tega treba?"

Najprej poglejva stališče tistega, ki ti gre na kurac. Tistega, ki ti govori kaj bi ti moral in kaj ne delaš prav in kako nisi sposoben in bla bla bla. :)
Odstavek sem začel z "poglejva njegovo stališče". Točno to je to kaj ti on govori, njegovo stališče. On ti govori svojo zgodbo, na njemu znan način. Če obsoja, pomeni, da to dela tudi sebi. Da ne zna drugače povedat svojega stališča. Govori zgodbo gledano iz njegove perspektive. Zgodbo podkrepljeno z njegovimi prepričanji in vzorci. On pove kaj misli in posledično čuti.

Poglejva še tebe. Tebe, kateremu gredo njegove besede in dejanja na kurac. Samo s stavkom: "Sam si si ga skreiral v življenje", sem ti odgovoril na vsa vprašanja. Kaj zdaj to pomeni... To pomeni, da tvoj višji jaz oz. duša (poglej video kdo je človek) ve(š) kaj točno rabiš, da prideš do cilja (sreče, miru, svobode - brezpogojnosti) in ti s takimi situacijami oz. ljudmi kaže le pot. "Izvoli tega človeka, izvoli "slabo čustvo" in potegni lekcijo". Ni namen duše, da se izživlja nad nami. Pred vsemi čustvi, nam pošilja že misli, ki jih v 99% ignoriramo. Sporočilo duše se od misli naprej le stopnjuje. Najprej nam da "negativno čustvo", nadaljuje z majhno nesrečo, izgubo bližnjega, celo hudo boleznijo, vse dokler je končno ne slišimo. (Tem situacijam je človek, na podlagi bolečine, nadel naziv "slaba situacija" - o tem v videu na youtube kanalu)
Vse se zgodi z razlogom.*
Vse situacije, ki se ti zgodijo v življenju imajo isti namen. Tebe, človeka pripeljat v stanje miru in brezpogojnosti. Človek je del človeštva. Človeštvo tvori kolektivno zavest, ki te vsrka v "sebe", takoj ko se ji pridružiš (ko se rodiš). Tvoja pot ni pot kolektivne narave. Kolektivna zavest je le posledica. Enako kot je mozaik produkt posameznih delov. Z čustvi kot so strah, nemoč, jeza, razočaranje, ljubosumje in podobno, duša komunicira s tabo, da ti "pove", da verjameš napačni zgodbi. Da verjameš umu, ki verjame kolektivni zavesti. Vemo pa, da je vsak človek drugačen in v vesolju ne mora obstajati en prav za vse. V vsej zgodovini se najdejo ljudje, ki se trudijo uveljaviti eno pravilo za vse, pa še do zdaj ni uspelo nikomur. Ni ene prave poti, medtem ko je cilj skupni - brezpogojnost, ljubezen, mir, svoboda.

Naj te zdaj vprašam... Predpostavimaa, da ti gredo na kurac ljudje, ki jedo meso..."Kaj želiš doseči s svojo jezo? Da iz planeta izginejo vsi mesojedci, ali da ti predelaš svoje prepričanje in vsi ostanemo tukaj?"

"Koga bi rad spremenil? Okolico ali sebe? Misliš, da lahko spreminjaš okolico in na drugi strani koliko misliš, da lahko spremeniš sebe?"  

 V brezpogojnosti odpadejo sovražniki, strah, ljubosumje, nemoč, žalost ipd. V brezpogojnosti odpade navezanost na karkoli, tudi na svoje truplo. Veš da si veliko več, kot le truplo z umom. V brezpogojnosti (v vesolju) obstaja le harmonija vsega kar je in vse postane eno.  


Rad te imam in smo na vezi ;) <3

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Kako je meni Vesolje pomagalo

Kaj je smisel, vzrok in namen vsega?

Kaj je moje poslanstvo?